Nekega dne so v Ljubljano prispeli cirkusant Anton Bon, lev Leopold in cirkuške bolhe. Ker so ravno v tistem času nasproti pivovarne odprli velesejem, je Anton najel paviljon F. Že popoldne so imeli prvo cirkuško predstavo. Obiskovalci so si ogledovali bolhe, kako vlečejo drobne kočije, in se tresli od strahu, ko je Anton potisnil glavo v levovo žrelo.
Toda naslednji dan se je zgodilo nekaj strašnega. Ko je Anton sebi in levu umil glavo z novim šamponom, so bolhe rekle, da je vonj nevzdržen, in so se odselile. Žal pa predstave brez bolh niso bile zanimive. Iz dneva v dan je bilo obiskovalcev manj. Treba si je bilo nekaj izmisliti; kakšen pravi teater, kjer bi gledalci omedlevali od groze in na koncu vzdihovali od olajšanja. Pa se je lev Leopold odločil, da vzame stvar v svoje roke. Odhlačal je proti knjižnici. Skozi odprto okno knjižnice je zagledal tri podgane in enega mačka. In ravno, ko je Leopold hotel poseči v dogajanje, misleč, da hoče maček požreti podgane, se je izkazalo, da podgane in maček le vadijo gledališko igro.
»Gospe podgane in gospod maček!« je zarjovel lev od razburjenja, »bi hoteli igrati v resnični predstavi?« Ni trajalo dolgo, pa so se podgane in maček odločili, da bodo pomagale rešiti cirkus in obupanega Antona.