Evald Flisar se je s pisanjem začel ukvarjati že zelo zgodaj. Ena prvih umetnin začetnega obdobja, pesem Maršalu Titu, je še vedno varno spravljena v steklenici, v kateri so jo zakopali pod lipo pred osnovno šolo na Cankovi v Prekmurju. Še dobro, saj bi sicer njen avtor hodil po svetu precej zardel! Ker ne mara plastičnih vrečk, jih je sprva tlačil v enega od predalov v domači kuhinji, ko pa je ta postal premajhen, se je odločil, da si bo izmislil bitja, ki se prehranjujejo samo z njimi. Odkar ima polno hišo hophopkov, z vrečkami nima težav. Prav tako nima večjih težav s svojim Pikpokcem, ki se mu je rodil pred devetimi meseci. Včasih pa ima težave z bando pokavcev, ki se pred njegovo hišo podijo za žogo. In tako je nastala zgodba o tem, kako so Pikpokec in hophopki ugnali pokavce in zmagali na svetovnem prvenstvu v nogometu.
Sanja Janša se je rodila konec nekega poletja. Likovno kariero je začela graditi že naslednje leto, s čečkanjem po mamini strokovni literaturi.
Žal je iz tega zgodnjega, izjemno plodnega ustvarjalnega obdobja ohranjenih le nekaj del. Eno najbolj znanih, Dvorec Dedka Mraza , po srečnem naključju še vedno visi na steni družinskega stanovanja.
Pikpokca in hophopke je spoznala spomladi leta 2007 in nato so se celo poletje skupaj potepali po Ljubljani. Po nekaj mesecih neločljivega prijateljstva so jeseni odskakljali vsak po svoje, a kmalu načrtujejo vnovična snidenja in skupne obiske ljubljanskih osnovnih šol.